Divji prašiči so naša stalna divjad. V jesenskih in zimskih mesecih, še posebno kadar kostanj in hrast dobro obrodita, pa se k nam priselijo divji prašiči iz sosednjih lovskih družin. Številčnost iz leta v leto niha, predvsem glede na uspešnost lova. Večina divjih prašičev je bilo uplenjenih pozimi na skupinskih lovih, katerih uspešnost pa je močno odvisna od količine in pogostnosti snežnih padavin . V zadnjih letih se jih vedno več upleni individualno na čakanju. Škode, ki jih prašiči povzročajo na košeninah in koruzi so bile do nedavnega zmerne, v zadnjih prtih letih pa so se skokovito povečale. Vzrok je v hitrem povečanju števila divjih prašičev, do česar lahko zaradi visoke rodnosti pride v zelo kratkem času. Kljub
Povračilu škode, bo prizadetim kmetom zaradi ohranjanja dobrih medsebojnih odnosov potrebno število prašičev občutno znižati, predvsem z odstrelom na privabljalnih krmiščih.
Ker je divji prašič škodljiva divjad, ga je treba držati na kratko in vzdrževati zmerno številčnost.